Pogovor Dr. Markom Uršičem o knjigi Presežne prisotnosti

V sredo, 15. junija ob 18:00 na knjižnem festivalu Slovenski dnevi knjige v Celju gostimo pisatelja in filozofa Dr. Marka Uršiča z njegovo najnovejšo knjigo Presežne prisotnosti.

Vljudno vabljeni!

 

O avtorju

Dr. Marko Uršič je slovenski filozof in pisatelj, rojen 18. maja 1951 v Ljubljani. Diplomiral je iz filoizofije in psihologije leta 1975 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Najprej je služboval kot gimnazijski profesor, pozneje tudi kot novinar in knjižni urednik. Obenem je nadaljeval študij logike pri profesorju Francetu Jermanu, magistriral je leta 1984 (Aristotelova modalna logika), doktoriral pa leta 1990 (Implikacija in deduktivna nujnost). Po doktoratu se je izpopolnjeval pri profesorju Paulu Weingartnerju v Salzburgu (logika relevance). Od leta 1992 do upokojitve leta 2018 je predaval na Filozofski fakulteti Univerzi v Ljubljani, od 2003 kot redni profesor. Živi v Ljubljani in na Krasu.

V svojem filozofskem delu se ukvarja s filozofsko logiko, filozofijo prostora in časa, filozofsko kozmologijo, metafiziko, filozofijo religije, primerjalno religiologijo in teorijo simbolov. Piše tudi literarna besedila in filozofsko prozo. Njegovo glavno knjižno delo je tetralogija Štirje časi, obširna zbirka filozofskih pogovorov in samogovorov, ki je izhajala med leti 2002-2015 pri Cankarjevi založbi v Ljubljani. Poleg številnih člankov v domačih in tujih filozofskih revijah je objavil dve knjigi v angleškem jeziku: Shadows of Being (2018) in Mind in Nature (2012, v soavtorstvu z Olgo Markič in Andrejem Uletom).

O knjigi

Uršičeva nova knjiga Presežne prisotnosti je tematsko enotna in metodološko temeljita filozofska monografija o metafiziki svetlobe pri najpomembnejšem filozofu pozne antike, utemeljitelju novoplatonizma Plotinu (3. st. n. št.), obenem pa je to izrazito avtorsko delo, v katerem se teoretski diskurz prepleta z osebno filozofsko in duhovno kontemplacijo umskega sveta v (novo)platonizmu in širše. Tematika je strukturirana v treh nizih filozofskih esejev oziroma razprav: prvi niz govori o »sijočem kraljestvu« Uma, v drugem nizu, ki tvori osrednji in najdaljši del knjige, avtor premišljuje o duši v njeni dvojnosti (in obenem enosti) med duhom in telesom, v tretjem nizu z naslovom
»Krogi Luči«, ki je po obsegu najkrajši, vendar vsebinsko najbolj zgoščen, pa je avtor izbral iz Plotinovega opusa devet odlomkov za svoje filozofsko-pesniške meditacije o Enem-Dobrem. Poleg obsežnih sprotnih opomb »pod črto« so na koncu knjige tudi bibliografija, seznam navedkov iz Plotinovih traktatov ter imensko kazalo.

Dodaj odgovor