Človek, morala in umetnost

Avtor: Žalec Bojan
Vrsta gradiva: Knjiga, mehka vezava
Jezik: Slovenščina
Založba:Teološka fakulteta

5,00 

Šifra: 000257 Kategoriji: ,

Opis

Knjiga predstavlja svojevrstno popotovanje skozi filozofske spoznavanje človeka, njegove narave in njegovih moralnih (z)možnosti. Začenja se z opredelitvijo filozofskega človekoslovja. Po Žalcu je antropologija temeljna veda za vse vede o človeku in človeški družbi. Vse te znanosti izrecno ali implicitno predpostavljajo nek pogled na človeka, isto pa velja pravzaprav za vse človekovo mišljenje in ravnanje.

Človek ne more bivati drugače, kot v takem ali drugačnem odnosu do samega sebe. V nadaljevanju ponudi oris glavnih postaj v razvoju filozofske antropologije, od Sokrata pa vse do sodobnikov kot sta Žižek in Girard. Nato se posveti nekaterim temeljnim filozofskim antropološkim temam: duši, osebi in duhu, s katerimi se konča prvi, antropološki del. V drugem delu knjiga pojasnjuje pomene izrazov morala in etika ter oriše prostor etiških pojmov in stališč. Etiko pogosto razumemo kot teorijo morale. Morala je po Žalcu sestav, ki ima tri podsestave: vrednote, načela in kreposti. Avtor precej prostora nameni obravnavi kreposti (razumnost, pravičnost, vera, ljubezen …), saj brez krepostnih oseb ni dejanskega uresničevanje moralnih načel in vrednot. Krona celotne krepostnosti predstavljajo svobodne osebe, ki so temelj dobrega. Žalec oriše tudi prostor etiških stališč in pojmov. Med temi stališči so tri, ki so najpomembnejša in so pravzaprav osrednja tema knjige: nihilizem in instrumentalizem na eni strani ter personalizem na drugi. Instrumentalizem obravnava osebe zgolj kot sredstva, v nasprotju s personalizemom, po katerem so osebe presežna bitja in za katerega je vsak konkreten človek najvišja vrednota, ki nikoli ne sme biti zgolj sredstvo. Med tema tečajema poteka temeljni boj med dobrim in zlim. Avtor umetniška dela pojmuje kot kulturne vzore, ki imajo empatično razsežnost. Sklep, vrhunec in najizvirnejši del knjige predstavlja zadnje poglavje o dejavnikih personalizma, med katerimi avtor še posebej poudari pomen resnicoljubnosti in apofatične antropologije, vključi pa tudi problematiko erotike in ljubezni. Knjiga je obsežno, sintetično in celostno zasnovano delo, ki se ne izogne niti Heideggerjevi obravnavi človekove biti niti »feminizmu« Luce Irigaray in ki obenem ponuja strani, ki bodo malo bralcev pustile hladne.

Dodatne informacije

Leto izdaje

2010

ISBN

978-961-684-401-7

Strani

392

Format