Sveti Gregor iz Nise (pribl. 335-394), “oče očetov”, je v svojem spisu O Mojzesovem življenju postavil temelje krščanske mistične teologije in merodajno izrazil apofatizem, nauk o Božji neizrekljivosti in nespoznavnosti. Spis je izjemno pomemben tudi za zgodovino evropske filozofije, saj se v njem kaže novo ovrednotenje pojma neskočnosti. Božja nespoznavnost je razlog za nikoli končano napredovanje v duhovnem vzpenjanju.
Gre za enega ključnih patrističnih mističnih tekstov. V njem Gregor govori o potovanju duše iz čutnega proti Nadčutnemu, od motrenja vidnega lepega k presežnemu Lepemu, nedoumljivemu Bogu.