Opis

Ena izmed poglavitnih značilnosti naše kulture je, da obstaja toliko sranja. To vedo vsi. Vsakdo izmed nas prispeva svoj delež. Takšno oceno podaja Harry Frankfurt, sloviti ameriški moralni filozof, ko v svoji knjigi razpravlja o vsenavzočem družbenem fenomenu, ki ga je načel v eseju pred dvajsetimi leti in ga v knjigi leta 2005 teoretsko razširil in nadgradil. Vprašanje je bizarno enostavno: čemu naše prizadevanje po resnici ni tako uspešno, kot bi si tega sicer želeli?

Konceptualna strategija in filozofska podlaga je terminološko posegla po nečem, kar sicer zveni neakademsko, a še kako dobro streže potrebi po običajnem vsakdanjem opisu stanja stvari – Frankfurt ji, na sledi običajni angleški govorici, preprosto pravi sranje (bullshit). Metodično izhodišče je epistemološko utemeljeno: za razliko od lažnivca, ki ga resnica zanima le zato, da s pomočjo njenega izmikanja vara, pa sralec v temelju resnico zataji in ignorira, zaradi česar je, kot pravi avtor, “večji sovražnik resnice kot lažnivec”.