Filokalija je zbirka – pravzaprav prava knjižnica – izbranih vzhodnokrščanskih asketskih in mističnih spisov, ki so v grščini nastajali od 4. do 15. stoletja. Uredila sta jo Nikodem Svetogorec in Makarij Notaras, škof Korinta, ter jo objavila v Benetkah jeseni leta 1782. Njen vpliv je bil neizmeren, tako na krščanskem Vzhodu kot pozneje – od srede 20. stoletja do danes – na Zahodu. Škof Kallistos Ware je zato upravičeno zapisal: »V nedavni zgodovini pravoslavne Cerkve je imela Filokalija mnogo večji vpliv kot katerakoli knjiga – razen Biblije.«
Pravoslavni teolog Olivier Clément, ki je avtor uvodov v filokalijska besedila (prevedla jih je Vesna Velkovrh Bukilica), je zapisal: »S Filokalijo je širša javnost znova spoznala hezihastično tradicijo (izraz izhaja iz grške besede hesychia, ki pomeni mir srca, tišino zedinjenja z Bogom), jedro prvotne meniške duhovnosti, katere izročilo na Vzhodu nikoli ni bilo pretrgano.«
Prvega izmed štirih zvezkov so prevedli Benjamin Bevc DJ, Živa Borak, Jan Ciglenečki, Jasna Hrovat in Gorazd Kocijančič, ki je knjigo tudi uredil in napisal predgovor k slovenski izdaji. Oblikoval jo je Lucijan Bratuš.
