Efrem (okoli leta 306) ni bil menih v klasičnem pomenu besede, saj za razliko od Egipta v Siriji tedaj še ni bilo organiziranega meništva – ne cenobitskega ne anahoretskega. Vendar je morda bil pod vplivom vzhodnega aksetizma t.i. ihidaja. Kot diakon in katehet, učitelj v lokalni cerkvi v Nizibah, je deloval pod okriljem več znanih škofov.
Rastel je pod duhovnim vodstvom svetniškega Jakoba iz Nizib, ki se je udeležil prvega koncila v Nikejji (leta 325). Še posebno je cenil škofa Vologeza, ki se je zavzemal za združitev askeze in omike v krščanskem življenju. Poleg tega pa je bil tudi prijatelj in svetovalec škofov Abrahama, Baresesa Edeškega in Vita iz Harana.
