O počelih, temeljni spis morda najpomembnejšega krščanskega misleca antike, Aleksandrijca Origena (184/185-253/254), je prvi sistematični prikaz krščanskega nauka. Prvi, najstarejši – a ne zastarel. Pred nami se razgrinja živa teologija, ki ima za svoje središče svobodo, Božjo in človeško: misel, ki jo oblikujeta tako brezpogojna zvestoba Božjemu razodetju kot drznost spekulacije o številnih vprašanjih, na katera sta Sveto pismo in tedanje cerkveno izročilo dajala samo skrivnostne namige.
To je misel, ob branju katere zadihamo: misel neprištevnih svetov in vekov, misel, v kateri sta brez prisile združena um in pobožnost, misel, v kateri se vesoljska karma raztaplja v ljubezni Boga Očeta, ki se nam je razodel po Sinu in je z nami v Duhu – ter prav vsako bitje po skrivnostnih poteh vodi k sebi. Optimistična, sveta misel. Misel kozmičnega upanja.
