Nietzschejev Zaratustra je filozofska pesnitev, ki velja za njegovo temeljno delo, v katerem avtor v treh ključnih pojmih: nadčlovek, večno vračanje in volja do moči, vpelje svoje osnovne filozofske ideje.
Nadčlovek je posameznik, ki obvladuje samega sebe in je že dosegel svojo polno moč, medtem ko človek kot rasa predstavlja zgolj most med živalmi in nadčlovekom. Ideja večnega vračanja, prisotna tudi v drugih Nietzschejevih delih, dopušča možnost, da se vsi dogodki v življenju posameznika dogajajo znova in znova, in sicer v neskončnost. Voljo do moči Nietzsche razume kot temeljno sestavino človeške identitete, zato je vse, kar počnemo, le izraz volje do moči.
V delu bomo naleteli tudi na številne kritike krščanstva, še zlasti kritiko krščanskih vrednot dobrega in zlega ter vere v posmrtno življenje. Osnova za njegovo kritiko krščanstva leži v spoznanju tratenja naših zemeljskih življenj v iskanju popolnega posmrtnega življenja, o katerem nimamo nobenih dokazov.
Mnenja
Zaenkrat še ni mnenj.