Pred vami je Četrta od suhih krav, knjiga, ki je – v času najhujše krize! – nastajala dve leti po tem, ko je leta 2012 izšla tretja knjiga. Ta je imela podnaslov Razprave o razlogih za razsulo. Vloženi trud je imel za namen postaviti obsežno diagnozo o družbeni bolezni, ki jo danes in vsak dan bolj vsi živimo.
Če je knjiga res orožje, ki ga je treba vzeti v roke, potem to be velja samo za pričujočo Četrto od suhih krav, ampak tudi za prejšnje tri knjige. Pomislek, ki se ob tem še vedno in vedno bolj pojavlja, je vprašanje ciljne publike teh publikacij. Potem, ko bo bralec prebral sestavek V.V. Godine, mu bo namreč postalo jasno, da je problem generacijski. Velika je razlika med generacijo, ki je mentalno in moralno še avtonomna na eni, in mlajšo generacijo, katere presoja je že scela odvisna od stališča, kot pravi Godina, “vrstniške skupine”. Avtonomen posameznik “misli s svojo glavo”, kritično presoja in si ustvarja lastna stališča. Borderline posametnik in patološki narcis pa, ki je mentalno odvisen od stališač vrstniške skupine, ne le da ne misli s svojo glavo – tudi pri razlikovanju med tem, kar je prav, in tem, ka ni prav, je odvisen od najnižjega skupnega imenovalca vrstniške skupine….
