Teorija religije

Teorija religije sistematično razvije celovit teoretski sistem, ki ponuja orodje za globlje razumevanje mnogoplastnih procesov, v katerih religija igra svoje raznovrstne vloge v sodobnem svetu. Deduktivna izpeljava teorije religije iz splošne teorije človeške narave in delovanja temelji na teoriji izmenjave, ki predpostavlja, da človekove interakcije temeljijo na takšni ali drugačni obliki izmenjave. S postopnim razvojem ta teorija postane znana tudi kot teorija racionalne izbire. Ljudje se tudi na področju religije obnašamo racionalno: iščemo koristi (nagrade) in se izogibamo stroškom – pri tem so stroški in nagrade razumljeni kar v najširšem, nikakor ne zgolj materialnem smislu. Ker pa nagrad nikoli ni v neomejenih količinah, nekatere pa v realnosti sploh ne obstajajo, smo se včasih prisiljeni zadovoljiti zgolj z obljubami, da bomo nekoč nekako vendarle prišli do želenih nagrad. In te obljube Stark in Bainbridge imenujeta kompenzatorji – to je temeljni koncept njune teorije religije.
Če se sekularizacijska teza osredotoča predvsem na religijsko povpraševanje, ki naj bi sorazmerno z napredujočo modernizacijo upadalo, pa teorija racionalne izbire poudarja sposobnost posameznih religijskih organizacij, da bi to povpraševanje zadovoljevale ali celo spodbujale. Osnovna postavka teorije je, da svobodna konkurenca na religijsko-duhovnih trgih s tem, ko sili ponudnike k tekmovanju, kar posledično vodi k njihovemu prilagajanju potrošnikovih potreb in želja, krepi tako religijske institucije kakor religijo na splošno. Raznovrstno državno favoriziranje zgolj nekaterih religijskih organizacij vodi v monopolne ali vsaj oligopolne situacije, kar ima za posledico toge, inertne in na sploh neučinkovite religijske organizacije, na drugi strani pa apatične posameznike in družbo, iz katere religija izginja.
Knjiga ponuja celovito teorijo o verovanju v bogove, pojavu in razvoju religijskih specialistov in institucij – vse to avtorja izpeljeta iz splošne teorije družbenih struktur in kulture. Velik del knjige je posvečen študiju razlogov in načinov religijskih razkolov (shizm) – kako religije razpadajo (sekte) in se pojavljajo nove (kulti). Avtorja natančno analizirata nastanek in procese religijskih inovacij, predvsem pojav odklonskih religijskih skupin.
Tako Teorija religije predstavlja najvplivnejšo teoretsko razlago religije v zadnjih desetletjih. Kot taka nam lahko pomaga preseči vse prepogosta ideološko sploščena dojemanja in pobrskati globoko za bleščečo, a žal včasih tudi krvavo povrhnjico tega svojevrstnega in nadvse fascinantnega pojava – pokukati v mehanizme, ki religijo poganjajo tako v konstruktivna kakor tudi v destruktivna razsežja.