The Antichrist

Antikrist je miselno izzivalno delo nemškega filozofa Friedricha Nietzscheja, v katerem avtor bralca spodbuja k iskrenosti in kritičnosti, do predhodno sprejetih misli sodobnega krščanstva. Po avtorjevem mnenju so temelji tistega časa, za to, kaj je prav in kaj narobe, srečo in žalost ter druge bistvene pojme, popolnoma neprimerni oziroma »za časom«. Vsak končni rezultat je po Nietzschejevem mnenju mogoče izmeriti na podlagi tega, kar on imenuje “volja do moči”.
Pridobivanje več moči povzroča srečo in moč stoji za tistim, kar je v osnovi prav, medtem ko je slabost pomanjkanje moči in povzroča žalost, zato je napačna. Avtor poziva družbo, naj se oddalji od trenutne hierarhije in naj se vrne k želji, da se obrne navznoter, k pridobivanju moči v lastni notranjosti. Usmiljenje oziroma sočutje Nietzsche smatra kot šibkost, ki lahko vodi v depresijo, zato nas v knjigi poziva k osredotočanju na tisto, kar posameznika naredi močnejšega.
Četudi Nietzsche zavzema v veliki meri proti-religiozno stališče, je naslov Antikrist rahlo zavajajoč, in bralec naj ne bi razmišljati o tem, da vsebina knjige nasprotuje Kristusu. Medtem ko delo dvomi glede religije, pa avtor nikjer ne omenja čaščenja hudiča.