Dialektika spola: zagovor feministične revolucije danes velja za klasično delo radikalnega feminizma in je stalnica vsakega študija feministične teorije, kljub kanonizaciji pa ohranja svoj radikalni naboj. V tem delu Firestone svojstveno sooča misli Simone de Beauvoir, Karla Marxa, Sigmunda Freuda z zgodovino ameriškega feminističnega gibanja, rasizma, civilnega gibanja ter spolno zaznamovane kulture in umetnosti.
Njen eruditski spoj mnoštva virov v sistem mišljenja, oblikovan kot esejistično-teoretsko-literarni manifest, naslavlja razmerje med biološko reprodukcijo, podrejanjem žensk, podrejanjem otrok, rasnimi in razrednimi razmerji moči. Vizija konca nuklearne patriarhalne družine in slutnja radikalnih možnosti za spremembo družbenih razmerij in reorganizacijo domačega in mezdnega dela, ki jih razpira sodobna, zlasti reproduktivna tehnologija, botruje naraščajočemu zanimanju za to delo danes, tako v akademskih kot aktivističnih krogih. V času, ko se LGBTQIA aktivistke_i borijo za izenačitev reproduktivnih in civilnih pravic in ko so se ženske primorane bojevati za njihovo ohranjanje, nam Dialektika spola zastavlja vprašanje, ali se nismo nemara prehitro odpovedali resnemu premisleku sorodnih radikalnih poskusov zamišljanja resnično egalitarne prihodnosti.
Shulamith Firestone (1945-2012) je bila feministična aktivistka, teoretičarka, pisateljica in slikarka. V šestdesetih je v Chicagu in New Yorku ustanovila več radikalnih feminističnih skupin in urejala in pisala za različne feministične publikacije o vprašanjih spola, rase, razreda na presečišču družbe, kulture in umetnosti. L. 1970 je pri 25ih objavila svoje najbolj znano delo, Dialektiko spola, traktat o podrejanju žensk, zgodovini feminističnega gibanja v ZDA in potrebi po feministični revoluciji, ki bi radikalno spremenila vse družbene vezi. Knjiga je bila nemudoma uspešnica. Leta 1998 je Firestone objavila zbirko kratkih zgodb Airless spaces (Prostori brez zraka), v katerih je na pronicljiv način naslovila soočanje z mentalno boleznijo, institucionalizacijo, osamljenostjo, smrtjo in samomorom ter ga prelevila v eksistencialne meditacije o medčloveških odnosih. Umrla je l. 2012 v svojem stanovanju v New Yorku.
