Delovanje Abyja Warburga (1866–1929) je brez dvoma eno najsijajnejših poglavij v razvoju umetnostne zgodovine in drugih sorodnih humanističnih ved v času na prelomu stoletij in v prvih treh desetletjih 20. stoletja. Od prve rabe pojma »ikonologija« v umetnostnozgodovinski metodi, usmeritve raziskovalne pozornosti v t. i. formule patosa in preživetje (das Nachleben) antike, do vključevanja antropološke dimenzije umetnosti s predavanjem o ritualih s kačami pri severnoameriških Indijancih je Warburg vedno znova ustvarjal nove temelje in bogata izhodišča za inovativne metodološke pristope k likovni umetnosti in svetu podob na sploh.
Bodisi kot ustanovitelj Kulturnozgodovinske knjižnice (Kulturwissenschaftliche Bibliothek Warburg) v Hamburgu, ki je leta 1926 dobila povsem novo stavbo in bila nato leta 1933 v celoti preseljena v London, kjer je še danes; ali v vlogi prenovitelja kulturoloških raziskav renesanse, s katerimi se je ločil tako od formalistične kot od poznavalsko orientirane umetnostne zgodovine; ali pa kot tisti raziskovalec, ki je najbolj radikalno zanikal hierarhično obravnavanje uporabne, visoke in poljudne umetnosti ter s svojim Atlasom Mnemosyne ustvaril prelomnico v metodologiji – Warburg je vedno znova inovator in pionir stroke ter neizčrpen vir pobud in vzorov za temeljito in poglobljeno obravnavanje del likovne umetnosti in drugega vizualnega materiala.
Izbor besedil v knjigi:
- SANDRO BOTTICELLI: »ROJSTVO VENERE« IN »POMLAD«
- PORTRETNA UMETNOST IN FIRENŠKO MEŠČANSTVO
- DÜRER IN ITALIJANSKA ANTIKA
- KMEČKA OPRAVILA NA BURGUNDSKIH TAPISERIJAH
- ITALIJANSKA UMETNOST IN MEDNARODNA ASTROLOGIJA V PALAČI SCHIFANOIA V FERRARI POGANSKO-ANTIČNO NAPOVEDOVANJE PRIHODNOSTI V BESEDI IN SLIKI V LUTHROVEM ČASU
- KAČJI RITUAL
