Gnostični evangeliji in reakcija cerkvenih očetov

Knjiga Gnostični evangeliji in reakcija cerkvenih očetov predstavlja pomemben del 52 spisov, ohranjenih na 13 papirusnih kodeksih knjižnice Nag Hammadi, ki so več kot 1500 let pozabljeni ležali v puščavskem pesku v Zgornjem Egiptu. Nenadejana najdba teh apokrifov je med drugim razkrila tudi številne zgodnjekrščanske spise, med katerimi posebno mesto pripada gnostičnim evangelijem, ki jih je uradna Cerkev pozneje ožigosala kot heretične. Tomažev, Filipov, Marijin, Judov evangelij, Evangelij Resnice ter druge spise je iz koptščine prevedel Jan Ciglenečki, ki je prispeval tudi obširno spremno študijo, v kateri je rekonstruiral duhovno-zgodovinsko ozadje gnostičnih gibanj ter njihove nauke postavil v kontekst drugih mističnih tradicij antike. Marko Kastelic je iz latinščine prevedel izbrane odlomke Irenejevega izjemno vplivnega dela Proti Herezijam, v katerem lyonski škof napada in zavrača gnostične nauke.

»Dvomljivcu Tomažu, izdajalcu Judi ali prostitutki Mariji Magdaleni gnostični evangeliji pripisujejo osrednjo vlogo in prav oni nastopajo kot Jezusovi najljubši učenci in prejemniki njegovih najbolj skrivnih naukov. Osrednje mesto v njih ima notranji, duhovni stik med človekom in bogom, ki se izrazi v mističnem spoznanju oz. gnozi.«
-(Maja Megla, Delo)