Knjiga predstavlja razmerja, odnose, krize in spopade, ki jih je povzročila napetost med krščanstvom in novoveškimi tokovi. Ta vprašanja obravnava s posebnim oziroma na Slovence, vendar v evropskem oziroma svetovnem kontekstu.
Idejni spopad II presoja odnos Cerkve do marksizma. Delo predstavlja predvsem ključne osebnosti pa tudi teme, ki so s strani slovenskih katoličanov zaznamovale ta idejna srečevanja, nosile konflikte in jih razreševale v dobro Cerkve in slovenskega naroda.
Idejni spopad II obravnava mislece, ki se prvenstveno spoprijemajo s komunizmom in skušajo Slovence obvarovati pred tem zlom sodobnega časa. Pristop marksizmu in revoluciji je različen pri Ušeničniku, Gosarju, Ehrlichu, Vebru, škofoma Rožmanu in Tomažiču, Trstenjaku, Janžekoviču in Kocbeku kljub njihovemu krščanskemu izhodišču. Revolucija pomeni krvavi obračun in njena zadnja žrtev je v nekem smislu ravno Janez Svetina.
