Tri gvineje so, na kratko rečeno, protivojno besedilo. Avtorica ga je napisala na večer pred drugo svetovno vojno, ko je bilo vsakemu malo bolj osveščenemu posamezniku ali posameznici jasno, kam pelje politika velikega kapitala.
V njem v treh delih ugotavlja, kaj bi bilo treba storiti, da bi se izognili vojni: izobraževanje, kakršno je, pelje v vojno, torej ga je treba spremeniti od znotraj, in sicer tako, da ga odpremo za ženske; poklici, kakršni so, peljejo v vojno, torej jih je treba spremeniti od znotraj, torej tako, da jih odpremo za ženske; in naposled, vse družbene strukture peljejo v vojno, torej jih je treba spremeniti, in sicer tako, da ženske s svojimi “civilnodružbenimi” gibanji postanejo orodje pritiska.
