Vedrenje vedrine

Knjižni prvenec filozofa Janka Lozarja Vedrenje vedrine izhaja iz uvida v nova razpoloženja evropskega človeka v našem, 21. stoletju. Medtem ko so v prejšnjem stoletju, recimo pri Heideggerju, prevladovali eksistenciali, kot sta skrb in tesnoba, Lozar analizira njim nasprotna oziroma dopolnjujoča razpoloženja, ki izvirajo iz radosti biti, drugače rečeno, iz vedrine. Vedrina označuje človekovo razpoloženje, duševni občutek, torej čustvo, hkrati pa govorimo tudi o vedrini neba. Vsakdo od nas ve, da veder človek ve, kako in kakšno je vedro nebo. Torej je treba le poiskati odgovor na vprašanje, kako to, da smo pripravljeni potrpežljivo naklanjati pozornost oblačnemu nebu, ki se jasni in vedri. Zakaj premoremo, se vpraša avtor, čakanje nase, da postanemo bitja pod vedrim nebom. S temi vprašanji se Lozar že spusti v kritični pogovor, se pravi v osmišljajoči dialog z vodilnimi misleci naše kulture oziroma civilizacije, tja nazaj do Platona in Parmenida. V tem kontekstu je zlasti očitna avtorjeva mišljenjska, posledično pa tudi terminološka inovativnost. (Iz recenzije Tineta Hribarja)